Nenavadni časi so to, ni kaj. Fitnes je uzrl krizo kot še ne in spogleduje se s prihodnostjo, ki si je do sedaj nihče ni niti predstavljal. Smo v obdobju, ko svetu vladajo digitalne fitnes vsebine, ko se žonglira s članarinami, ko se iz dneva v dan spreminja situacija od podpore zaposlenih do sproščanja ukrepov.
Digitalne vsebine in salte s članarinami, pa so samo nekateri od načinov, s katerimi si industrija utira pot skozi Covid-19 izzive, pravi zadnji report Clubintel-a – The Fitness Industry’s Response to COVID-19: Insights into the Collective Improvisation, Innovation and Resilience of Global Fitness Operators.
Poročilo je nastalo na podlagi online raziskave v kateri je sodelovalo 195 globalnih fitnes operaterjev, ki upravlja s kar 2500 fitnes centri oz. klubi. Več kot polovica teh je predstavljalo klasične fitnes centre, 20% butike in 14% neprofitne oblike fitnes ustanov.
Tekom Corona krize, je preko 50% vseh moralo popolnoma zapreti svoja vrata. Kako se spopadajo s situacijo?
Digitalno povezovanje onkraj zidov klubov
Eden najbolj pogostih pristopov ohranjanja članstva in aktivnosti članov je digitalni pristop in sicer v obliki livestreamniga ali pa ponujanja on demand vsebin. Kar 3/4 klubov ponuja članom dostop do streaminga treningov ali do on demand trening vsebin, ki jih ponujajo preko lastnih aplikacij, ali v neki obliki partnerske naveze. LES MILLS™On Demand (LMOD) je predstavljal najbol priljubljeno obliko partnerstva s tretjim ponudnikom, saj je kar 31% klubov izbralo slednjo platformo, da so lahko ohranili svoje člane aktivne.
Ponudba tovrstnih vsebin je klubom omogočila zaračunavanje minimalnih članarin in tako kreiranje kritičnega prihodka, članom pa premostitveno rešitev treningov, zelo visoke kvalitete.
Večina klubov k omenjenim digitalnim vsebinam še dodatno ponuja nasvete kako ostati fit in zdrav preko njihovih socialnih omrežij in spletnih strani.
Samo 20% klubov pravi, da so vzeli v razmislek možnost ponudbe opreme članom za treninge doma, dejnasko pa se je tega lotilo le 5 %.
Zamrznitve članarin tekom zaprtja
Ena večjih zadreg, pa se pri klubih pojavlja okoli zaračunavanja članarin. Le 44% anketiranih pravi, da svojim članom omogočajo možnost zamrznitve članarin tekom zaprtja. Od tega jih dobra polovica ponuja popolno zamrznitev, 22% klubov pa znižanje članarine za približno 75%. 17% pa ponuja neke vrste dobropisov za dodatne storitve, ki jih bodo člani lahko koristili, ko se klubi ponovno odpro.
Report sugerira, da bi znali fitnes klubi, ki ponujajo popolno zamrznitev biti deležni še največje dolgoročne koristi za tovrstno odločitev, če jim bo le uspelo uspešno premagati dolgo obdobje brez kakaršnega koli prihodka. Avtorji ravno tako navajajo, da bi znal učinek ne zamrznitve članarin v klubih, ki so se za to odločili, prinesti negativen učinek, ko se člani zaradi sentimentalnosti nebi želeli več vrniti v klub.
Celotno poročilo je na voljo tukaj.