Razbijamo fitnes mite

V poplavi informacij, s katerimi se srečujemo na dnevni ravni, ni nič nenavadnega, če so si le-te med seboj nasprotujoče. Žal pa to negativno vpliva tako na naše zaupanje do same fitnes industrije, kot tudi na naš napredek v fitnesu ali telovadnici. Poglejmo si nekaj najpogostejših fitnes mitov in kaj o njih pravijo zadnje raziskave.

Fitnes mit št. 1: Jutranji treningi prinašajo hitrejši napredek

Kljub temu, da imajo jutranji treningi kar nekaj koristi, kasnejši termini treningov čisto nič ne zaostajajo za njimi. Žal kredibilnih dokazov o tem, kateri so boljši in kateri slabši, ni. Avstralski razoskovalci so sicer ugotovili, da neaktivni posamezniki, ki začenjajo z redno telesno aktivnostjo in to izvajajo v popoldanskem času, lažje napredujejo kot tisti, ki so aktivni zjutraj. Vseeno pa za večino izmed nas velja naslednje: bodimo aktivni takrat, ko nam naš urnik to dopušča. Na takšen način bomo namreč lahko dosegli  konsistentnost treningov. Bryce Hastings, vodja Les Mills razikovalnega oddelka pojasnjuje, da kljub temu, da obstaja možnost, da telo ob različnih urah porablja različno količino kalorij, so te razlike zanemarljive v primerjavi z vsemi doprinosti, ki jih prinaša konstistentna telesna aktivnost. Cilj naj bo torej redna telesna aktivnost, ob katerem koli delu dneva že.

Fitnes mit št. 2: HIIT je namenjen le mladim, fit ljudem

Visoko intenzivni intervalni trening (HIIT) je težak, hiter in eksploziven. Zaradi svoje narave je izjemno priljubljen med mlajšimi obiskovalci fitnes centrov in telovadnic in seveda med tistimi, ki so že fit. Vendar pa to ne pomeni, da njegovih koristi ne morejo uživati prav vsi, ne glede na starost in trenutno fizično pripravljenost. Obsežna dolgoletna raziskava starejših posameznikov je pokazala, da je HIIT učinkovit trening tudi pri starejši populaciji.

Vseeno pa je dobro opozoriti, da pri posameznikih, ki niso telesno aktivni, HIIT kot prva izbira treninga ni najbolj priporočljiv. Za začetek poti k redni telesni aktivnosti je bolj priporočljiv 6-12 tedenski program treningov srednje intenzivnosti, ki na tedenski ravni vključuje treninge moči, vzdržljivosti ter gibljivosti.

Mimogrede, če iščeš primeren HIIT zase, preizkusi LES MILLS GRIT!

Fitnes mit št. 3: Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva

Zajtrk je stvar osebne preference, jutranjih obveznosti in časovnih zmožnosti, nenazadnje tudi stvar življenjskega stila. Tako kot obstajajo dobre strani uživanja zajtrka, obstajajo tudi tiste nekoliko slabše. Zagotovo pa je zajtrk odlična priložnost, da telo nahranimo s kvalitetnimi makro- in mikrohranili. Običajno je to obrok, v katerem zaužijemo vlaknine (v žitaricah, sadju in zelenjavi) ter beljakovine (na primer z jajci ali mlečnimi izdelki). Vsekakor ob neuživanju zajtrka to priložnost izgubimo a to ne pomeni, da enake količine mikro- in makrohranil ne moremo nadomestiti z drugimi obroki v dnevu. Zajtrk naj torej ostane v skladu s preferencami in osebnimi cilji.

Fitnes mit št. 4: Trening z utežmi naredi ženske možate in preveč mišičaste

Že leta in leta se mnoge ženske bojijo treninga z utežmi misleč, da bodo postale preveč mišičaste. Drage dame, strah je popolnoma odveč, razlogo za to pa je kar nekaj. Prvi je ta, da ženske, ki imajo več mišične mase, to pridobivajo skozi leta specifično usmerjenega treninga, podprtega s prehrano, prehranskimi dopolnili in strogim življenjskim režimom. Ja, trening z utežmi te bo naredil močno a ne “preveč nabito”, kot radi rečemo. 

Drugi razlog je ta, da žensko telo enostavno ne vsebuje takšne količine anabolnih hormonov, da bi lahko prišlo do ektremnega povečanja mišične mase. Seveda so telesa med seboj različna in lahko nekatere ženske lahko pridobivajo mišično maso kot druge, vseeno pa tukaj ne gre za ekstremne spremembe.

Raziskave kažejo, da trening z utežmi, pri katerem izvedemo več ponovitev, izzove spremembe na hormonskem nivoju, ki pozitivno vplivajo na kurjenje kalorij brez občutnega povečanja mišične mase. Mi seveda prisegamo na BODYPUMP.

Fitnes mit št. 5: 10.000 korakov na dan je zlata meja za zdravo življenje

Žal trnih dokazov, da bi morali vsak dan narediti 10.000 korakov za zdravo življenje, ni. Raziskovalci so sicer potrdili številne doprinose 10.000 korakov na dan, vseeno pa obstajajo tudi raziskave, ki to mejo spustijo nekoliko nižje. Tako že 5.000 korakov dnevno lahko pripomore k nižjemu tveganju za srčna obolenja in kap. Zapomniti si torej velja naslednje: vsak korak je korak v pravo smer. Pa naj bo to 10.000 korakov ali pa 3.000, čisto vsak šteje.